Bye bye Brazil

Tole bo kar zadnji zapis iz Brazilije. Ni druge, kot da gremo zvecer na avion in via Lux/Bruselj. Smrc, smrc :( Ponavadi me je malo zvijalo ze po koncu tedenskega dopustovanja na morju. Ker jaz bi seveda se. In tudi tokrat ni drugace. Jaz bi seeeeee!!!

Vceraj smo bile na turi po faveli. Super dozivetje, v veliki meri pospremljeno z mocnimi vonjalnimi efekti. No, saj ni bilo tako zelo hudo, samo o vrhuncu higiene pac ne morem govoriti.

V samo favelo smo sli s taxi-motorji. Sem dobila rahli popizditis, ker nam niso rekli za te motorje, jaz (in Tina tudi) pa v kiklci. Ni bilo enostavno se splazit soferju za hrbet, sploh na bolj diskreten nacin. Sama voznja pa super. Skoda, da je bila samo v eno smer.

V faveli smo se sprehajali po precej ozkih in umazanih ulickah. Otroci so nas veckrat pocukali... Tira uma foto! Tira uma foto! Ful se radi slikajo. In ne za denar. So ze veseli, da jim pokazes fotko in da je vidijo na ekrancku. Simpaticno.

Seveda je tura organizirana tako, da lahko kaj kupis - pekarnica, atelje slik, kaksna stojnica... Ni pa neke prisile - ce ti je vsec kupis, ce ne tudi ni panike. V faveli poteka precej projektov za izbojsanje zivljenja prebivalcem. Ze organizacije, ki organizijao ture po favelah, del denarja namenijo njim. Pridno tudi reciklirajo plocevinke, plastiko - se jim splaca pobirati po tleh, ker potem pac dobijo nekaj denarja. Ze bolj uveljavjeni umetniki mlajse ucijo slikanja, grafitiranja... Skupinica fantov nam je zaigraja na "bobne" - plasticne in kovinske posode. Recimo temu The Stroj iz favele :)

Obcutka, da bi bilo nevarno sploh ni bilo. Tudi s fotoaparati smo se cisto mirno sprehajali. Le na zacetku nam je vodic rekel, da tistega tam s crno kapo ne smemo slikate, ker je diler in so lahko problemi. Samo cisti mozno, da je bil to del predstave. Da pac imas obcutek, da je tam nekaj nevarnega.

Zvecer se cudovit soncni zahod na plazi Ipanema. Lahko kar recem, da moj najlepsi. Tina in jaz sva sli na plazo z Markom, Anglezem, ki smo ga spoznale v Trancosu in zivi tukaj. Plaza, stolcki in kokosov oreh v narocju. In res super vzdusje na plazi. Sprosceno, sprosceno... In tudi pozersko. V Riu je pac treba poskrbet za svoj telescek in potem svojo pridobitev ponosno razkazovati. No, da nadaljujem se s soncnim zahodom... Cela plaza je ploskala temu spektaklu narave. Super dozivetje. Res mi je zal, da nisem imela fotoaparata s sabo. Bi bilo kaj za poslikat. Ja nic, pridite sem in poglejte v zivo.

This is the end... my friend...

Ko pridem nazaj v Lux se bom pa sevedla potrudila s fotkami.