Wednesday, January 16, 2008

Pics

Take a cup of coffee or tea... maybe a bear... a glass of wine... some caipirinha. Whatever, but take you time... a deep breath and klick HERE. And enjoy. That's obligatory ;)



The dream team (foto Olga)


The dream team & Carlos (foto Olga)


The dream team & Nora (foto Olga)


The dream team & Gregi (foto Olga)


The dream team & Mark (foto Tina)


The dream team & Trdonja (foto Tina)



Tuesday, January 15, 2008

FORGET-ME-NOTs

A friend recently complained that she wants to know MORE about our travelling to Brazil. Well, it's very hard to speak about such an intense experience. And to describe it in details. So many things happened, we met so many amazing people. It is just the three of us who could actually know and understand the whole story. We were the only ones there the whole month and were so lucky to have a chance to see, smell, hear, feel all that. No description and no picture could give you this. You will have to do it on you own. And of course, this will be your experience.

Why Froget-me-nots? Because we would like to tell you about some of the little big things that happened, things that especially we would not like to forget.

1. Trindade: At some place we saw the sign that they were selling acai. As no one was there we were looking around if someone would appear but... nothing. The guy who owned the place next door saw us and we told him that we would like to have some acai but no one was there. He himself wasn't selling acai but he simply woke up the lady who owned that place and told her that there were some girls eager to get acai, she came down and made it for us and we ate it at the guy's place.

2. Trindade... again: Us complicating with food... again :) Well, we wanted to have pastel and salad but one bar would sell pastels and the other salads. What should we do now? Nothing. The guy from the salad bar went to the pastel bar and brought it for us. Yes, that's how bussines is done in Brazil.

3. Brazilians speaking English (Sorry guys, this will be interesting for Slovenian speakers): Bredži Piči, piči buli, siči dawn, Bobi Marli, wajči miči , it is very šip ... Anyone could guess what that means? :)

4. Teaching Carlos some Slovenian words: čik gum (chewing gum), lačen (hungry), žejen (thirsty), pes (a dog). That was mostly it, right?

5. The singing sand: Walking on the sandy beach in Trindade, you could hear some unusual sound. Let just say, that the sand was singing a song to us :)

6. Dormideira: a very special flower which closes its leaves when you touch them. Like it's trying to get some sleep. A funny thing.

7. Douglas, the gallinho: I've already mentioned that guy who was really trying to impress me. But I didn't mention that the part of his mission was also to perform all kinds of silly exercises on the beach (like push-ups), so I could see how strong he is. Funny, funny, funny...

8. Sao Paolo: When we entered the room in our hostel in Sao Paolo we experienced a very warm welcome from a COACH ROACH. A huge one!!! We went to the reception desk and told the receptionist that we want to change the room, after all we were paying only for 3, we didn't want any company. He was really embarrassed, his face turned red and just gave us a key for another room not even noticing that it was the room for 6. Before we managed to enter the room he already ran through the stairs bringing us other keys, for smaller room of course. No unwanted company in there.

9. Paolo from Paraty: a guy who is working in a hostel. And living in the middle of the jungle. Not alone because there are some snakes living on the roof of his house. Do I have to say that it doesn't bother him? Probably not. Oh, and as a shower he is using water from the waterfalls.

10. Different people, different ways... In our hostel in Paraty there was one guest asking me for some tourist info, I don't even remember what was it all about. I said to him that he should ask the boys working there. They were extremely nice to us and they'd help if only they could. And his answer was: No, no, I don't trust this local guys. I was really shocked at that time!!! He was travelling with that kind of attitude! I wouldn't be surprised if he really had very bad experiences. Like attracts like. Later on I could understand his fears. If he started his travels more in the north, I can believe that he could have had some bad experiences. People are different there, there are more scams, more thieves. I'm sorry, the purpose of this in not to be a racist, but indeed we had different experience with some people from the north. Most of them were nice, but also people you encounter on the street don't give you very positive impression. But at the end the good ones prevailed.

11.Waiter from Trancoso: This one was a real pain in the ass. We wanted to have breakfast in a bar. We were waiting almost half an hour to get the menu. Actually Tina went into the bar to get it. Eventually the guy came to our table and asked us what we would eat. And then it took him more than 1 hour to get us our breakfast. 1 HOUR!!! And he didn't even bring the food we ordered - instead of toast with butter and honey just toast wit butter, no cheese bread for Tina and no coffees for all 3 of us. At the table next to us there were some Italian women. They ordered 2 teas and what they got were 2 tea bags in one cup of tea :) And one other lady ordered yogurt with cereals and fruit and she got 2 yogurts - 1 with fruit and 1 with cereals. Jp, this one really pissed me off. Sooo much!!! I was even able to explain in Portuguese that this time we are not paying "taxa de servicio" No way!!!

12.Bart and Olivia from Pousada dos Duendes: We were really short on money and we didn't know when we'll get it. And this guys were so nice to us. Bart arranged with his boss that we could pay to his account and Olivia didn't even ask a question, she just gave us the money. And when I went to thank her she seemed almost embarrassed for that. Very modest and very kind person. Thank you again.

13.Brazilian bikini: This is a special chapter, really. We were all excited to buy a new bikini, a Brazilian bikini. Friends told us that they do have an amazing beach fashion. Yeah, sure!!! An amazing fashion but somehow they lack material. We were trying all kinds of bikini but everything was too small, even grande=large. Brazilian bikini is really minimalistic, just covering the essential parts of the ass and the boobs. Just the essential, no more. Well, they didn't convience us. Sorry.



Monday, January 14, 2008

I have a confession to make


Travellers probably know that when travelling some shit has to happen. To spice it up a bit. Our spice is called "ATM-visa-cards-copying". Some nice guys had put some kind of copying device in ATM and copied* all 3 VISA cards. The money was stolen only from my account(500 €). They were smart, but not smart enough - obviously they mistyped Olga's and Tina's pin number so they only blocked their cards. The lucky winner was from Salvador, Pelorinho. I hope he bought some nice Christmas presents with my money. I would :)
If anyone is travelling to Salvador, the ATM in Pelorinho, next to the restaurant is famous for copying cards, so be careful. You have an alternative to go to Banco do Brasil ATM.
Besides that, everything was OK. More than that, it was great... the best!!! Of course this thing with Visas spoiled a few days, because we had (almost) no money and we were waiting for transfer from our friends. And the timing for that was just perfect - holidays when banks are closed. But we were quite lucky. In the pousada in Lencois there was a guy from Belgium so Tina transferred money to his account via e-bank and than he'd pay to the pousada. And the lady working there was so nice that she landed us some money and we paid her back the same way. In Morro de Sao Paulo it was the same - the owner was from Italy and there was an Italian friend visiting him and again we transferred money to his friend's account in Italy.
Now I have some correspondence to do with my bank. Maybe I'll get some money back. Maybe. They have to investigate the case. It was so funny when I called them. The lady asked if I could prove that I was not in Brazil when those withdrawals happened. Of course I was!!! It hardly began!!!
Well, we'll see. Of course I hope to get some money back but even if I don't, nothing could spoil this amazing experience I had in Brazil.
*By the way... The man who copied is an excellent Brazilian film.

Friday, January 11, 2008

Bye bye Brazil

Tole bo kar zadnji zapis iz Brazilije. Ni druge, kot da gremo zvecer na avion in via Lux/Bruselj. Smrc, smrc :( Ponavadi me je malo zvijalo ze po koncu tedenskega dopustovanja na morju. Ker jaz bi seveda se. In tudi tokrat ni drugace. Jaz bi seeeeee!!!
Vceraj smo bile na turi po faveli. Super dozivetje, v veliki meri pospremljeno z mocnimi vonjalnimi efekti. No, saj ni bilo tako zelo hudo, samo o vrhuncu higiene pac ne morem govoriti.
V samo favelo smo sli s taxi-motorji. Sem dobila rahli popizditis, ker nam niso rekli za te motorje, jaz (in Tina tudi) pa v kiklci. Ni bilo enostavno se splazit soferju za hrbet, sploh na bolj diskreten nacin. Sama voznja pa super. Skoda, da je bila samo v eno smer.
V faveli smo se sprehajali po precej ozkih in umazanih ulickah. Otroci so nas veckrat pocukali... Tira uma foto! Tira uma foto! Ful se radi slikajo. In ne za denar. So ze veseli, da jim pokazes fotko in da je vidijo na ekrancku. Simpaticno.
Seveda je tura organizirana tako, da lahko kaj kupis - pekarnica, atelje slik, kaksna stojnica... Ni pa neke prisile - ce ti je vsec kupis, ce ne tudi ni panike. V faveli poteka precej projektov za izbojsanje zivljenja prebivalcem. Ze organizacije, ki organizijao ture po favelah, del denarja namenijo njim. Pridno tudi reciklirajo plocevinke, plastiko - se jim splaca pobirati po tleh, ker potem pac dobijo nekaj denarja. Ze bolj uveljavjeni umetniki mlajse ucijo slikanja, grafitiranja... Skupinica fantov nam je zaigraja na "bobne" - plasticne in kovinske posode. Recimo temu The Stroj iz favele :)
Obcutka, da bi bilo nevarno sploh ni bilo. Tudi s fotoaparati smo se cisto mirno sprehajali. Le na zacetku nam je vodic rekel, da tistega tam s crno kapo ne smemo slikate, ker je diler in so lahko problemi. Samo cisti mozno, da je bil to del predstave. Da pac imas obcutek, da je tam nekaj nevarnega.
Zvecer se cudovit soncni zahod na plazi Ipanema. Lahko kar recem, da moj najlepsi. Tina in jaz sva sli na plazo z Markom, Anglezem, ki smo ga spoznale v Trancosu in zivi tukaj. Plaza, stolcki in kokosov oreh v narocju. In res super vzdusje na plazi. Sprosceno, sprosceno... In tudi pozersko. V Riu je pac treba poskrbet za svoj telescek in potem svojo pridobitev ponosno razkazovati. No, da nadaljujem se s soncnim zahodom... Cela plaza je ploskala temu spektaklu narave. Super dozivetje. Res mi je zal, da nisem imela fotoaparata s sabo. Bi bilo kaj za poslikat. Ja nic, pridite sem in poglejte v zivo.
This is the end... my friend...
Ko pridem nazaj v Lux se bom pa sevedla potrudila s fotkami.

Thursday, January 10, 2008

Rio de Janeiro

Vidim, da ste nekateri ze kar malo neucakani. sicer sem pa se na dopustu, tako da verjetno ni prehudo par dni brez blogiranja, a ne? :)
Jp, naj najdaljsi bus smo torej prezivele in to celih 20 ur (in ne samo 18). In sploh ni bilo tako zelo hudo. Ne vem. Mogoce, ker smo vecino poti tako ali tako prespale. Ali smo pa ze natrenirale nase riti, da potrpezljivo prenasajo avtobusne sedeze. Kar koli ze, ni bilo tako hudo, kot se je zdelo na zacetku.
Rio pa... Ko se je Olga na zacetku pritozevala, da bomo tukaj samo 5 dni, se mi je zdelo, da malo pretirava, pa je imela se kako prav. Ze "ta velikih" zanimivosti je fuuuul veliko, potem se pa se sproti kaj najde - ravno danes je Tina nasla neke trznice, kamor lahko gres na degustacijo sadja, kar je prav fajn izkusnja za brboncice. Upam, da nam ostane kaj casa za to.
Vceraj smo obdelale Kristusa, ki se je parkrat celo prikazal iz megle, predvsem na Olgino veselje:) Potem smo si zazelele se do St. Tereze, del Ria, ki je zanimiv ze zaradi same voznje z majckemin vlakcem, ki premore en cel vagon. In dva clana posadke. Soferja in sprevodnika. In delo sprevodnika niti ni tako enostavno. Stric je pravi kaskader. Vlakec se vzpenja po hribu in taksnih konkretnih ovinkih, stric sprevodnik pa bolj kot ne visi z vlakca in se plazi ob zunanji strani, da pobira denar. Aja no, vceraj nam pac ni uspelo na St. Terezo, ocitno nek organizacijski problemcic, ker vlakca precej dolgo ni bilo. Smo bile pa danes. Zaenkrat najblizje, kar smo prisle favelam, pa se to precej na dalec. Gremo pa jutri na tour po faveli, z eno skupinico. Se ze veselim.
In ko smo ze pri "ta velikih" zanimivostih, z Olgo sva bili dans se na struci cukra (Pao de Asucar). Struci (beri "hribcka") sta 2, tako da sva na prvo kar pesacile in se posteno presvicale, na drugo pa tako ali tako ne gre brez gondole.
Hostel imamo sicer na Ipanemi (poleg Copacabane najbolj znana plaza Riu), tako da smo teoreticno ze bile na plazi, samo praksa bolj sepa. Recimo da nam bo jutri uspelo. Best case scenario seveda Copacabana in Ipanema.
Zdaj me pa ze en Italijan podi z raculanika, ker se takole nisem izkazala za posebej druzabno. No, grem zdej bit druzabna.
Cao cao

Saturday, January 5, 2008

Tranquilo, tranquilo...

... to je Trancoso. Lustna, recimo temu vasica, na nasi poti od Salvadorja do Ria. Sicer tudi dosti turisticno, vendar nekaj drugega kot Morro de SP. Ena glavna ulica, levo in desno majhne barvaste hiske, ki zgledajo kot v pravljici. Samo cakas, kdaj bosta ven stopila Janko in Metka. Tudi plaze so ok. Ne bom rekla, da oh in sploh super, je pa ok. Nic ne bi imela proti, ce bi se dalo kaj zaplavati, samo so valovi previsoki in pac nea gre.

Drugace pa zivimo v eni poceni luknji pri teti, ki jo vsi poznajo kot donna Maria. Menda najstarejsa zenicka tukaj v vasici in ima zato tudi poseben status med vascani. Pravijo, da si tam nihce ne upa krasti ali kaj podobnega, ker donna Maria je pac donna Maria.

Je pa res luknja tale nasa sobica. Stiri stene, ena zakonska postla in en kvazi jogi na tleh. Z eno steno in zavesico locena kopalnica in WC. kr malo smesno. In polno nekih cudnih zuzkov, ki res nesramno pikajo. Kot komarji, samo da ti na ugrizu pusti krastico. Moje noge so res ... Se zdej si niso opomogle od buske in prask v Chapadi, a so jih se dodatno zdelali ti zuzki. No, ce bo kje tekmovanje za najlepse noge, se bom definitivno prjavla. In ne dvomim v zmago.

Nas sosed pri donni Marii je Marc, Anglez. Vceraj je bil tako prijazen, da nam je dal kljuce od ene druge sobe, ki je precej bolj udobna kot nasa. Tam je namrec spal njegov prijatelj in je sel malo prej domov. Super, vsaj eno neudobno noc nam je prihranil. Je bilo pa hecno zjutraj. Z Olgo sva se ze malo prej zbudili in sli v naso sobico. Tina je dozivela pa precejsen sok, ker jo je zbudila lastnica in nobeni ni bilo jasno kdo je kdo tam. Tina pac ni bila Jake, ktermu je oddala sobo. Are you a friend of Jake? :) Seveda. In crta ven iz sobe.

Drugace nas je pa ze malo zmatralo tole potovanje. Olga in Tina sta si vceraj celo zazelele malo zime :)

Precejsen zalogaj smo si zadale, mogoce kar malo prevec. Ja, to je pa to, ce si firbec in hoces videt pol Brazilije naenkrat. Olga je vceraj malo skalkulirala, kolko ur smo bile na poti (busi, trajekti) in prisla do stevilke 70 ur + en notranji let + se jutri zadnji bus 18 ur do Ria. Dobra sola za nasledna potovanja v tako velikih drzavah - obvezno notranji leti.

Zelodcki ze malo pogresajo domaco hrano. Hecno, skoraj vsak dan ima vsaj ena izmed nas kaksne prebavne/crevesne tezave. Ne vse na enkrat, tako da je tezko pogruntat, kaj nas matra. Mogoce sadje, kaj vem. Sicer nic strasnega, nobene zastrupitve, samo cudni obcutki v crevesju in zgorjnem delu trebuha.

Danes zvcer se nam obeta en rave na plazi. No, da vidimo. Se dobro, da nisem bla na nobenem in grem skor pr 30h na prvega :) Ma ja, gremo probat. Samo brez tabletk. En brazileiro naju je s Tino hotel prepricati, da bi mogle pojesti vsaj kaksno 1/4, samo ni ravno uspesen prepricevalec. Saj to je to, kar mi pri ravu ne potegne. Meni je glasba ze sama po sebi odklop in mi je malo cudno, da bi se mogla zadrogirat, da bi uzivala v njej. No ja, vsak po svoje. Eni majo tabletke, drugi si pomagamo s cokolado :)

Hmmm... A veste, da bo kar ze konec tega potovanja? Jutri zapuscamo Trancoso. Caka nas 18!!!!!!!! ur na busu za Rio. Jao jao. Me ze zdaj boli rit, ko samo pomislim na to voznjo. Je pa res da so busi tukaj precej udobni. dosti prostora med sedezi, dajo se nagniti nazaj, vcasih dobis se dekco za pokrit. Samo 18 ur je pac 18 ur.

Pozdravcki in objemcki iz Trancosa.




Wednesday, January 2, 2008

Me smo pa v Portorozu

Res res. Tale Morro de Sao Paolo precej spominja na Portoroz. Guuuuzva!!! Poleg tega se umazana in smrdljiva voda, s tem da je se plitva, tko da se niti plavat ne da. Stojnice in trgovince. Skratka nekaj najbolj turisticnega na kar smo tukaj naletele. In smo vse precej razocarane nad otockom. Mogoce tudi zaradi tega, ker smo zelo veliko pricakovale. Poleg tega, da se morje in plaza nista ok, je tudi pousada, v kateri spimo, bolj boga. zgleda, da je bila misljena za bolj mini-clovecke, ker nobene od nas ne razganja od velikosti, pa imamo vcasih kar tezave, da se skoordiniramo. Le teta, ki pripravlja zajtrke ima neke dobre recepte za peciva, tako da kapo dol.
Placale smo pa uuu huuu huuuu veliko. Hja, izbrana lokacija ob izbranem casu. Vsekakor skoda denarja in zaenkrat to nasa edina destinacija, ki je vsekakor tudi slucajno ne priporocam. Lezanje na plazi in to se veliko lepsi, je cenejse kje ob Jadranu. Me ze komaj cakamo, da se spakiramo od tukaj. Nasa naslednja destinacija je Trancoso in upam, da tokraj pricakovanja niso precenjena.
S tem da niti ni tako enostavno priti na/iz otoka. Guzva je ob tem casu in nam ni preostalo drugega, kot da se jutri zjutraj vkrcamo v katamaran za Salvador ob 7h (!!!) zjutraj. Potem cel dan v Salvadoju in zvecer na bus za Porto Seguro. 11 ur!!! Jp, imam ze kar malo abstinence krize, ker se ze par dni nismo cjazile z busi. Cloveku pac pride v navado in zdaj nam 10h na busu ze ne predstavlja posebnega izziva.
Se zanimivost otocka: avtomobili tukaj ne sploh. Ko te na pomolu za rokav pocuka stric in vprasa, ce rabis taxi do pousade, to pomeni, da te na koncu pomola caka njegova sajtga, v katero bo nalozil nahrbtnike in ti jih odpeljal.