Kjer je Bionda glavna blondinka v mestu

V Salvadorju smo. In ko smo se sprehajale po mestu sem opazila, da poleg mene in 2h deklic v ockovem narocju, dejansko ni bilo nobene blondinke. Upam le, da me ne bodo zaprli v kaksno vitrino in pobirali denarja za ogled :)

Salvador torej... Neverjetno koliko ne ravno prijetnih zgodbic smo slicale o tem mestu, od popotnikov, ki smo jih srecale v preteklih dneh. Smo bile kar malo po..., ko smo sle sem. In zato tudi toliko bolj previdne, tako da vse ok. Obcutek vseeno ni prijeten. Je pa lepo mesto, skoda le da nismo tako sproscene, da bi ga bolje raziskale.

Ze ko smo prisle na avtobusno postajo, nam je taxi menedzerka hotela zaracunati 1 real, ker nam je dala prtljago v avto. Ma daj no!!! In se precej neprijetna teta je bila to. Tudi taxista ni razganjalo od prijaznosti. Ker je taxi meter kazal "premalo", smo se malo krozili v blizini hostla. Super, ni kaj. Taxixt je ustavil par metrov stran od hotela, 2 mozakarja sta zavohala turistke in se "prijazno" ponudila, da nam pokazeta pot do hostla. Ja ne rabimo pomoci, vemo kje je hostel. In se vedno sta nas spremljala in potem zelela placilo za uslugo. No, ignoranca je pa najboljsi recept v tem primeru. Potem se ena teta v hostlu, ki se je raje obrnila stran, kot da bi rekla bom dia. Na ulicah je precej brezdomih otrok, Tino je vceraj eden prosil za vodo, ki jo je imela v plastenki. Potem cel kup poulicnih "artistov", ki hocejo zasluziti na tak ali drugacen nacin. Precej so vsiljivi. Kar precejsen sok je bil tole za nas, ker do zdaj res nismo imele nobene slabe izkusnje.

Komplicirati se je zacelo tudi s prevozom. Zaradi praznikov je namrec vecina busov in trajektov precej zasedenih. Za prihodnje dni smo si omislile treking v Chapadi Diamantini in bus, ki je edina opcija do tja, je zaseden. Tako da je decko v agenciji poklical nekaj prijateljev in nam sicer organiziral prevoz do tja (z avtom), o ceni pa raje nebi.

Zdaj smo bolj na safe side in smo ze kar kupile karte, ki jih rabimo po novem letu. Vidimo, da je ziher res ziher. Zadale smo si precejsen zalogaj, veliko bi rade videle in vsak dan je dragocen. Ze do zdaj smo ga kar nekaj "pustile" na busih in postajah.

Se kar stresen dan je za nami in poleg precejsnjega olajsanja v denarnici, smo so tudi me oddahnile, ker smo vsaj uspele (bolj kot ne) zorganizirati precejsen del nadaljnje poti. In cakajo nas res cudoviti koticki Brazilije. Vse ze komaj cakamo Chapado Diamantino in da malo zmigamo nase ritke na trekingu. Potem pa mozgane na off in Mourro de Sao Pauolo za novo leto. Jupiiiiii!!!