Saturday, December 29, 2007

Bisercek narave-Chapada diamantina

Zdaj sem pa tam. Opisati nekaj, kar je z besedami tezko opisati. In ko tudi fotografija ne pove dovolj. Moras priti sem in videti.
Za nami je 3-dnevni treking v Chapadi Diamantini. 3 dnevi hajkanja po cudoviti pokrajini, z nahrbtniki na ramenih (in to niti ne lahkimi), skupaj cca 50 km. Vecinoma bolj kot ne po ravnem, 2 moralo ubijajoca vzpona... Ko ne ves ali bi se prijel z roko, nogo, zobmi ali repom. A smo zmogli. Vmes se nekaj kopanja pri slapovih.
Smo se sli tabornike. eno noc smo spali kar na prostem oz. v neki votlini. Fino. Zaspis s pogledom na zvezdice, zbudijo te cricki in se neke zvalce, za ktere nimam pojma, kako se jim rece. Naslednjo noc smo prespali pri druzini, ki zivi v Chapadi. Se mi zdi, da ena izmed 15h druzin, ki zivi v tem nacionalnem parku. Tudi cela horda ljudi v enem vecjem prostoru, eni na jogijih drugi na tleh na spalkah. Jp, je bilo kar trdo :)
WC pa... V roke lopatko, skopati luknjico, jo napolniti, zakopati in to je to.
Super skupinica smo bili. Miu, vodic, ki nas je zabaval s svojimi zgodbicami in capoeira showi.In da ne govorim o tem, kako dobro nam je kuhal. Najboljsa hrana kar smo jo jedle tukaj. Potem Mavi, Brazilka, ki je vedno presenecala z vsebino svojega nahrbtnika. V njem je bilo vse, tudi 2 razlicni sminki, le za hrano je zmanjkalo prostora, kar se je poznalo na tezi nasih nahrbtnikov. Gregorio, Francoz, ki uci francoscino na univerziji v Salvadorju. Neverjetno odprta oseba, najbolj kar sem jih kadarkoli srecala. Cloveka sreca prvic in kot da sta prijatelja ze vec let. Res pravi soncek.
Zadnji dan smo se pridruzili eni drugi skupinici in njihov vodic (Hari Bo) nas je celo zmasiral. Good job!!!
Tako, zdaj smo pripravljene na plaze Morra de Sao Paulo. Rite in noge so same misice, da pa vse ne bi bilo prevec lepo, smo noge se malo okrasile z praskami in modricami.

Tuesday, December 25, 2007

Preden se vrnem v klepetalnico tule v hostlu, naj vam zazelim se, da vam stricek Bozicek prinese veliiiiiiko lepih darilc.

Kjer je Bionda glavna blondinka v mestu

V Salvadorju smo. In ko smo se sprehajale po mestu sem opazila, da poleg mene in 2h deklic v ockovem narocju, dejansko ni bilo nobene blondinke. Upam le, da me ne bodo zaprli v kaksno vitrino in pobirali denarja za ogled :)
Salvador torej... Neverjetno koliko ne ravno prijetnih zgodbic smo slicale o tem mestu, od popotnikov, ki smo jih srecale v preteklih dneh. Smo bile kar malo po..., ko smo sle sem. In zato tudi toliko bolj previdne, tako da vse ok. Obcutek vseeno ni prijeten. Je pa lepo mesto, skoda le da nismo tako sproscene, da bi ga bolje raziskale.
Ze ko smo prisle na avtobusno postajo, nam je taxi menedzerka hotela zaracunati 1 real, ker nam je dala prtljago v avto. Ma daj no!!! In se precej neprijetna teta je bila to. Tudi taxista ni razganjalo od prijaznosti. Ker je taxi meter kazal "premalo", smo se malo krozili v blizini hostla. Super, ni kaj. Taxixt je ustavil par metrov stran od hotela, 2 mozakarja sta zavohala turistke in se "prijazno" ponudila, da nam pokazeta pot do hostla. Ja ne rabimo pomoci, vemo kje je hostel. In se vedno sta nas spremljala in potem zelela placilo za uslugo. No, ignoranca je pa najboljsi recept v tem primeru. Potem se ena teta v hostlu, ki se je raje obrnila stran, kot da bi rekla bom dia. Na ulicah je precej brezdomih otrok, Tino je vceraj eden prosil za vodo, ki jo je imela v plastenki. Potem cel kup poulicnih "artistov", ki hocejo zasluziti na tak ali drugacen nacin. Precej so vsiljivi. Kar precejsen sok je bil tole za nas, ker do zdaj res nismo imele nobene slabe izkusnje.
Komplicirati se je zacelo tudi s prevozom. Zaradi praznikov je namrec vecina busov in trajektov precej zasedenih. Za prihodnje dni smo si omislile treking v Chapadi Diamantini in bus, ki je edina opcija do tja, je zaseden. Tako da je decko v agenciji poklical nekaj prijateljev in nam sicer organiziral prevoz do tja (z avtom), o ceni pa raje nebi.
Zdaj smo bolj na safe side in smo ze kar kupile karte, ki jih rabimo po novem letu. Vidimo, da je ziher res ziher. Zadale smo si precejsen zalogaj, veliko bi rade videle in vsak dan je dragocen. Ze do zdaj smo ga kar nekaj "pustile" na busih in postajah.
Se kar stresen dan je za nami in poleg precejsnjega olajsanja v denarnici, smo so tudi me oddahnile, ker smo vsaj uspele (bolj kot ne) zorganizirati precejsen del nadaljnje poti. In cakajo nas res cudoviti koticki Brazilije. Vse ze komaj cakamo Chapado Diamantino in da malo zmigamo nase ritke na trekingu. Potem pa mozgane na off in Mourro de Sao Pauolo za novo leto. Jupiiiiii!!!

Sunday, December 23, 2007

In se kar naprej cakamo

Se moram popravit glede prejsnjega zapisa. Ilheus IMA center. Smo se odlocile za pustolovscino in sle s trebuhom za hrano. In prisle v center mesteca. Spodobna vecerja/kosilo. Zanimiva pa voznja z busom nazaj do avtobusne postaje. Olga je eno teto vprasala, kje moramo izstopiti in kmalu je ze pol avtobusa vpilo, da ne tukaj, se naprej. Ne ne, ne ta postaja, se naprej. Ma res me nasmejijo ti Brazilci. Fejst so.

Saturday, December 22, 2007

Ze spet cakamo bus

Cakamo. Kaj drugega kot avtobus. Ker nam ni uspelo dobit letala za Salvador, smo vzele let, ki nas pripelje najblizje in pristale v Ilheusu. Od tu naprej pa z busom. Voznje 8 ur, cakanja na bus pa tudi tam nekje. Imam obcutek, da se bo po tem dopustu moja ta zadnja ze malo oblikovala po avtobusnih sedezih. Vozenj res ni konca.
Saj plan je bil cisto ok, samo ta sistem tukaj ne deluje kot smo si me zamislile. Prides iz letala, hop na bus in gremoooo. Ma kje!!! Prvi prosti bus je cez 8 ur. Jaaa, 8 ur!!! Je pa tale avtobusna kar zanimiva scena. Avtobusna postaja Boguizanoguinsemalnaprej. Turisti pa ogrozena vrsta med mnozico domacinov. No, saj nam nobeden nic noce. In v bistvu se nimamo kam drugam dati, ker niti ni nekega centra mesta. Kar smo videle na poti od letalisca do avtubusne, pa je bila mnozica na pol razpadajocih his ob cesti. Zgleda da je tu le izhodisce za potovanja na bliznje otocke, ne pa kraj kjer bi si clovek zazelel dopustovati. Vsaj mene ni prepricalo.
Ker imam se malo casa (recimo temu malo, do busa je namrec se 6h), se nekaj o zadnjih dneh. Dva dni smo bile v Fozu. Kraj, ki je znan po cudovitih slapovih. In res... uaaaau. Prvi dan smo si jih pogledale iz brazilske strani in bile cisto osuple nad pogledom. Naslednji dan se iz argentinske (jp, imamo tudi argentinski stempelj v pasosu). Tam pa celjusti do tal in oci na podaljsane peclje. Boste (ko boste) videli na slikcah, cudovito je.
Naj vas se malo pogrejem, ker vem, da vam zima ne prizanasa. Tukaj je vroce, ampak res vroceeeee!!! Mogose bi kar preskocila zimo v Luxu in malo podaljsala tukaj :)
Hugz iz Brazil :)

Friday, December 21, 2007

We missed a bus...

Well, not really missed. Here you can not buy bus tickets via internet/phone so the only option is to come to the bus station and buy it on the spot.
When we came to Sao Paulo station on Tuesday of course we didn't get tickets for the evening bus and we had to spend a night in S.P. Not much to see, didn't like it. But we had some time to arrange our flight from Foz do Iguasu (this is where we are now) to Slavador (Bahia). Believe it or not, if you are a foreigner here, you can not book a flight via internet, so you have to arrange it in a tourist agency. And they even didn't accept our VISA cards so we had to look for an ATM. Not an easy job at all, as not all of ATMs accept VISAs and they also have a daily withdrawal limit. Huh!!! OK, we have our plane tickets now - cca 500 EUR for flight from Foz to Ilheus and afterwords with bus to Salvador. Couldn't get direct flight :( So, people, if you are travelling to Brazil, arrange an air pass for internal flights in advance. It will save you a lot of time and money. Not to mention the nerves!
So... After one night in Sao Paulo and 16h of unconfortable ride on a bus, at 6am today we arrived to Foz. We´re staying in a cool hostel in the middle of nowhere - plenty of funny big frogs jumping around and quite some weird insects tambem :)
We saw Brazilian side of the falls today. We are going to the Argentinian side tomorrow. Waaaw!!! It really is amazing. Astonishing nature!!! Can't really describe it, but when you see the pics, you´ll know what I maean.
And today it's definitely the hotest day since we´ve arrived here. Veeeeery hot and humid. Probably because before we were complaining too much about the rain :) Well, hope I can get some sleep. Tomorow will be quite a busy day for us. After all, we are going to Argentina!!!!

Tuesday, December 18, 2007

Stop in Paraty

After one more adrenalin ride with local bus from Trindade-Paraty we are now waiting for our next bus, this time for Sao Paulo and than to Foz d' Iguasu. Not really looking forward to this, becuse it will take us 24h to gt there :(
We relly had a gret time in Trindady, little coastal village with baufitul beaches. I could stay there for ever :) The nature here ... Can't stop admiring it. And not only the beches. Local people are unbelievably nice. They'd just come and talk to you, hlep you - whatever you need. Now I can understnd Carlos when he said that in Brazil you can get a friend in 3-4 days. Of course it helps if you speak at least some Portuguese because there are only a few who speak English. And what I like the most is that they are not pushy at all. Helpful but not pushy. And you even can't get mad at gallinho like Douglas who was really trying to impress me.

Lili, sem ze

Lili, hvala, samo mi je ze uspelo prtisnit gor tisti post, z kterga sem te prosila.

Zelooo pocas

Aleluja!!! Po 10h minutah se mije uspelo logirati v blog. Tile racunalniki so posaaaasni, internetna linija pa nic kaj boljsa.



Danes smo torej se v Trindadeju, mala vasica s cudovitimi plazami. Prava avanura je bila ze vcerajsnja voznja do sem. Z lokalnim busom, kaj pa drugega. Meni se je zdelo, da je na cesti precej ovinkov in lukenj, vozniku ocitno ne :)



Zopet smo imele spremstvo. Carlos, ki nas je dan prej peljal na jeep tour, je bil cisto navduesen nad naso druzbo, predvsem Tinino in se odlocil biti z nami se en dan. Ko sem v hostlu v Paratyju placevala sobo, se je se en domacin ponudil, da gre z nami in nam pokaze lepe plazice Trindadeja. Ok, zmenjeno. Gremo skupaj.



Zabaven dan je bil to, pa tudi precej naporen, ker drugega kot portugalscina ni prislo v postev. No, pri meni pac spangalscina, vec ne gre.



Prezivela tudi prevega brazilsekga osvajaca, tega Duglasa,ki nas je pospremil sem :) Revez je bil koncu dneva sicer malce razocaran. Ga je zanimalo, kako se Slovenke poljubljamo, pa mu zal nisem vedela povedat. Nisem se nobene :)



Jutri gremo naprej do Sao Paola, tam pa vidimo, kako bo z leti za naprej. Menda je zaradi praznikov vse precej zasedeno, tudi kar smo iskale po netu. Tako da se bomo na face of the place odlocile ali iz Sao Paola proti Fozu ali na sever na obalo.


Pozdravcke in upam, da kmalu pridem do neta in kaksnega hitrejsega carunalnika. Tole meckanje je namrec malce naporno za zivcke, cetudi so na dopustu.

Saturday, December 15, 2007

Jeep tour in jungle

Hi, still from Paraty. Very intersting day again. We took a jeep tour today - just the 3 of us, local guy Carlos and bugy (some kind of jeep). We all enjoyed the day. He took us to 3 waterfalls, Olga Adrenalina slided down a natural tobogan at the falls. Our ride was thruogh a jungle, so you can imagine what great nature we saw. And we also saw a snake, cobra. As I am not really a friend of snakes I was glad that we saw it from our jeep and that the only thing we saw was its tail :)
Besides the nature Carlos was the attraction of the day. A guy in his 50s from SAo Paulo, living in Paraty. He was incredibly nice, showing us those beautiful spots, took us to a lunch (we paid 45 R$ and just to compare, yesterday in a restaurant 190 R$). He really like us so after the official tour he also took us to the historical city center and 2 beaches of the Paraty. Thank you Carlos for that beautiful day.
It was also a good chance to practice Portuguese, specially for Olga (she is really goooood) and Tina. They were good girls and learned quite a lot. I 'm a bit sorry now that a was such a lazy bone and didn1t learn more. Thanks to my knowledge of Italian language, at least I can understand them. People are so nice and they try to talk to you, but... in Portuguese. Yesterday we had some difficulties finding our hostel and they were asking how they could help us and really tried to do something but they do not understand a word hostel, so... We were our only help :)
I made a lot of great photos but this computer is soooo slow that I wouldn't dare to torture him with uploading pics. Sorry, you will have to be patient.
Silvo, samo da ti sporocim, da je off-road tukaj spica. Veliiiiko blata sredi jungle. Bi ti bilo vsec:)

Friday, December 14, 2007

Ola!

Sama brzina nas je, tako da smo ze v Paratyju. Drugi dan potovanja, zanimivih dozivljajev pa ze kar nekaj. Zacelo se je ze na letalu do Lisbone. Ocitno sta Tina In Olga v mimohodih na wc zasarmirale stevarda, tako da je preprical pilota, da si v svoji kabini zeli dve deklici. Skoda da nimamo nobene fotke, menda je bilo super dozivetje.
Let iz Lisbone do Ria... Hja, trajal je... 11 ur. Proti koncu sem cutila ze vsa micisna vlakna svoje riti in komaj cakala, da pristanemo. Takoj ob pristanku pa se m se zavedla, kaj to pomeni VLAGA V ZRAKU. Ma v trenutku je bila koza cisto vlazna, zrak pa precej tezek za dihat. Ja, je kar malce sok, ko prides iz Luxa na tako visoke temperature. Sicer je bilo vceraj v Riu 40 stopinj, s tem da je zvecer ze dezevalao in se vedno ni nehalo. Smo preverili napoved in bo tako se par dni :( Not good!!!
Malo o biznisu po brazilsko... Na letaliscu v Riu imas posebne taxi saltre, na katerih dobesedno visijo blagajnicarke in se vestno borijo za stranke. Placas tam, menda da te taxisti tako ne bi vozili okoli po kaksni "posebni ceni". Smo vzele zeleni taxi (je treba ugibati, kod ga je izbral:). In cakale pred letaliscem, da pride. In je njihov taxi manager ocitno ugotovil, da njegova flota ne bo zmogla, poklical taxistko od neke druge firme, vzel denar iz blagajne, ga dal njej in seveda en malcek napitnine se sebi v zep. Hja, stranke pac ne smejo cakati, a ne :)
Hostel je bil super ( Nina, hvala za namig), tako da smo rezervirale se kar za zadne dni v Riu. Pa se decko, ki tam dela je takooooo lep, da bi bilo res skoda, ce ga ne bi se enkrat vidle :)
Drugace smo bile pa danes v Riu se na lovu za flip-flopkami, tem tukaj se rece hawajanke. Potem pa na bus za Paraty. Bomo se videle, koliko casa ostanemo, odvisno od vremena. Ce bo res toliko dezja, bomo mogoce celo malo pospesile pot do Salvadoja. Gor naj bi bilo namrec bolj suho in soncno vreme.
Cao cao za enkrat.

Friday, December 7, 2007

Bom dia a tudo


... my non-Slovenian speaking friends.
I hope I'm not promising too much and I will be able to activate my English-writing side of the brain during my cant-wait-to-get-there holidays.
I have my best intentions but if I fail... forgive me for I have sinned...

Well... Want to know where are we going?

On the 12th December (that's already in 4 days!!!!!!!!!!) we are flying Brussels-Lisbon-Rio de Janeiro. We will stay there only for the fist night, than we are going further to south. There are some nice little places definitely worth of out attention - Trinidade, Paraty and L'Iljo grande. And they are all on the beach. Yes, on the beach. Do you hear that, Luxembourg??!?!! Yes, I know... those of you who live in Australia maybe not so special, but living in Lux and suffering from "i-really-do-miss-the-sun-and-the-beach" syndrome... Wooow!!!

OK, let's move on. Next stop are the Iguassu Falls, the closest we will get to Argentina and I guess also to the mosquitoes. Not that I'm too excited about that bzzzzz bzzzzz. But we are armed sufficiently to fight that battle.

After the Iguassu the Three Musketeers will take a plane to Salvador de Bahia. There we will meet friend of Olga's friend, Marcia. She's already been very helpful with all kind of info on Brazil and she promised to take us round the city. And also to help us arrange some trekking in Chapada Diamantina. We have found sth on the internet but she says there are only the most expensive agencies, so it's better to arrange it there.

From Salvador to Morro de Sao Paulo, a nice little island where we will have our new year's party. This has been my great wish for a long long time - to sing happy new year on the beach and of course not freezing doing that. And we are staying in this pousada.

From Chapada Diamantina and Salvador we will go south to get back to Rio de Janeiro. No detailed plans yet, just to spend some 3-4 days in Rio.

Back from Rio de Janeiro-Lisbon-Brussels on the 11th January 2008 (waw, 2008 !!!).
So... What do you think?


Sunday, December 2, 2007

Here we come, here we go...

Ta vikend smo imele v Bruslju še zadnji bojni posvet pred odhodom, ki bo čez 10 dni. Že čez 10 dniiiii!!!

Plan je takšen:
12.12.2007 (lep datum, a ne?:) letimo Bruselj-Lisbona-Rio de Janeiro. Za prvo noč v Riu smo že rezervirale hostel ... poseben hostel za posebne ljudi... tako mu pravijo :). Priporočila ga je sodelavka, ki je bila lani tam.

Naslednji dan skočimo na bus in ob obali proti jugu - Trinidade, Paraty in L'Iljo grande; menda zelo simpatične obalne vasice. No, če je plaža, ni dvoma v simpatičnost :) Za to del smo si dale cca 4-6 dni, odvisno od tega kako nam bo kje všeč.

Naslednja postojanka so Foz d' Iguassu, slapovi, ki se nahajajo na meji z Argentino. Verjetno bomo skočile še malo čez mejo. Tukaj 2 dni. Potem notranji let do mesta Salvador de Bahia. Od tam se bomo najprej lotile trekinga, 4-5 dni v cca 7 ur oddaljeni Chapadi Diamantini. Potem še par dni Salvadorja in že bo... happy new year, happy new year... Me pa na otočku Morro de Sao Paulo, natančneje v tej pousadici. Ni slabo, kaj? :)

Naslednje leto zaštartamo od Salvadoja proti Riu. Verjetno tudi ob obali, če nas bo zamikalo in če boš čas, bomo skočile še v notranjost. Za konec še cca. 4 dni Ria.

12.1.2008 na letalo: Rio de Janeiro-Lisbona-Bruselj in brez vlaka v Lux seveda ne bo šlo.